Naslov: Dobje pri Planini 9 A 3224 Dobje pri Planini

Predsednik: Centrih Ivan tel. 041 794 339

Tajnik: Drame Leopold

Gospodar: Gračnar Bogdana tel. 041 920 266

Skoraj osrčje Kozjanskega bi morda lahko dejali, ko bi opredeljevali območje, kjer se razteza lovišče lovske družine Handil. Živo obarvani svet, prepreden s številnimi dolinami, po katerih se vijejo žuboreči potoki, z visoko obraslimi bregovi, kjer se niza hrib za hribom v strnjeni verigi, vse od enega konca do drugega pa še naprej. Listnati gozdovi, številni vinogradi, ter skrbno obdelani njive krasijo pokrajino, kjer si je človek v teh predelih stoletja v potu svojega obraza izdrl iz skope zemlje najosnovnejše dobrine, da je preživel sebe in svojo družino.

V predvojnem času so tod lovili zakupniki, ki pa jim je bil glavni cilj čim več dobiti iz lovišča. Ne nazadnje pa je tudi druga svetovna vojna terjala davek, saj je bilo lovišče po vojni praktično prazno. Kljub temu so lovci na tem območju že leta 1946 ustanovili lovsko družino Dobje, ki razen zajcev v takratnem lovišču druge divjadi skoraj ni bilo. V letu 1949 so se v eno družino združile tri sosednje lovske družine Dobje, Kalobje in Slivnica. Združeno lovišče je takrat merilo več kot 6000 ha. Po petih letih skupnega dela, so se lovci Kalobja zopet osamosvojili in ustanovili svojo družino, ki pa je bila zaradi nekaterih članov kmalu razpuščena. Posamezniki, ki jim ni bilo vseeno, kaj se z divjadjo na tem območju dogaja so še isto leto ustanovili novo lovsko družino, ki so jih izbrali ime Handil, po vrhu hriba nad Dobjem. Ker je bila leta 1961 lovska družina Kalobje ponovno razpuščena, se je njeno lovišče razdelilo med pet sosednjih družin in tako se je staro lovišče izpred let zopet združilo in tako ima danes lovska družina lovišče skupne površine 5767 ha od katere je 5435 ha lovne. Kot je že omenjeno, so prva leta po vojni bili tod skoraj sami zajci. Šele leta 1961 so v lovišču prvič opazili srnjad, kateri so začeli posvečati vso možno pozornost. Rezultati so bili kmalu vidni, saj se je skozi čas občutno razmnožila in sedaj od divjadi predstavlja glavno lovno vrsto. Prav tako so v tistem času posvečali pozornost tudi gojitvi fazanov, ki so jih v lovišče prvič spustili leta 1959. Stalež se je v začetku lepo razvijal, vendar je zaradi vse hitrejše urbanizacije in modernega kmetijstva skoraj povsem izginil. Sicer pa se v lovišču poleg srnjadi in male divjadi, od katere je dokaj dobro zastopan poljski zajec prehodno zadržuje še divji prašič.

Pod obronkom hriba Handil, od koder se odpira lep razgled na Dobje in širšo okolico smo člani leta 1977 zgradili lovski dom, ki nam služi za naša srečanja in druženje. Pred leti smo v njem uredili še zbiralnico divjačine.

.