Naslov: Pongrac 132a, 3302 Griže

Starešina: Drevenšek Andrej, tel. 041 688 719

Tajnik: Salamun Bojan, tel. 051 429 840

Gospodar: Petek Jakob, tel. 041 510 144

Prijava škode od divjadi: Lovska družina Gozdnik-Griže Pongrac 132a, 3302 Griže

ZGODOVINA

Eno izmed lovišč, ki ima zelo pestro zgodovino je nedvomno lovišče LD Gozdnik-Griže. Po zapisih, ki segajo v leto 1848 oziroma 1856, so bili zakupniki tega lovišča vedno tujci, v glavnem celjski Nemci, pozneje pa tudi lastniki Novoceljskega gradu. Ti so bili lastniki nižinskih predelov, na območju Kamnika in Gozdnika pa tudi obsežnih gozdnih površin.

Leta 1927 so domačini, ki so bili po večini kmetje, prvič poskušali izdražbati lovišče zase, vendar jim to ni uspelo. Šele z novim lovskim zakonom, ki je pričel veljati aprila 1935 se je učitelju, velikemu ljubitelju narave in lovcu Ivanu Dolinarju, ob krepki podpori domačih kmetov, ki so protizakonito ustanovili lovsko družbo, posrečilo iztrgati tujcem iz rok to lovišče za letno zakupnino 4450 din, kar je bila za tiste čase najvišja zakupnina v okraju.

Vendar novi zakupniki niso mogli takoj prevzeti lovišča, ker so se prejšnji zakupniki zoper dražbo pritožili na okraj in s pritožbo uspeli. Zoper pritožbo pa je Dolinar kot zakupnik vložil priziv na upravo Dravske banovine, ki je dražbo potrdila in lovišče dokončno dodelila novemu zakupniku oz. ilegalni lovski družbi, ki je po vseh peripetijah šele leta 1936 dokončno začela upravljati s tem loviščem.

V času 2. svetovne vojne je tudi griško lovišče močno trpelo, saj sta se razbohotila krivolov in zankarstvo, zaradi česar je stalež divjadi močno padel. Po osvoboditvi pa so se tudi takratni griški lovci seznanili z socialističnimi načeli in jih pričeli z navdušenjem in odgovorno uresničevati.

Leta 1946 je takratni OLO za okraj Celje na podlagi začasnega zakona o lovu dal lovcem iz Griž, ki so ustanovili LD Griže, kot naslednico lovske družbe iz leta 1936 v zakup 2100 ha veliko lovišče za izklicno ceno 1680 dinarjev. Ker pa so bile meje takratnega lovišča nenaravne in so povzročale težave pri gospodarjenju z loviščem, je po letu 1950 nastala sprememba meja lovišč in takrat se je LD Griže pridružila LD Petrovče. Tako je LD Griže, kot predhodnica današnje LD Gozdnik-Griže dobila v upravljanje v naravne meje zaokroženo današnje lovišče.

LOVIŠČE

Južno obrobje spodnje Savinjske doline v verigi hribov sestavljajo Hom, Bukovca, Kotečnik, Kamnik in tisočak Gozdnik, ki so zaokroženi v naravne meje 3108 ha velikega srednjegorskega lovišča, od katerega je 2761 ha lovnih površin, ki jih približno 2/3 pokrivajo gozdovi, preostala tretjina pa so travno-pašne in obdelovalne površine, ki nudijo divjadi preko celega leta razmeroma dobre prehranske razmere.

Tudi v gozdovih našega lovišča ima divjad glede na pestrost gozdih združb zadovoljive prehranske razmere, bivalne razmere pa so se v zadnjih letih zaradi masovnih sečenj drastično poslabšale, vse večji problem pa postaja tudi nemir, ki je iz leta v leto večji.

Od divjadi je srnjad najštevilčnejša in gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi v našem lovišču in je po celotnem lovišču neenakomerno teritorialno zastopana.

Divji prašič je stalno prisoten v lovišču in se pojavlja po vsem lovišču, v zadnjem obdobju tudi z pogosto v nižinskih predelih. Na svojih pohodih povzroča čedalje večje škode na kmetijskih površinah, zlasti na travnikih in koruznih njivah.

Gams naseljuje višje predele lovišča predvsem skalno pobočje Kamnika Številčnost tropa gamsov ni velika je pa stalna in relativno stabilna.

Poljski zajec: po letu 1972, ko smo zabeležili občuten padec številčnosti poljskega zajca, ki se v vseh teh letih nikakor ne poveča, zato smo se z odstrelom prilagodili stanju in lov na divjega zajca vršimo le še v drevesnici Mirosan.

Fazan: življenski pogoji za to divjad so se v zadnjih obdobjih tako poslabšali, da je fazan praktično izginil iz našega lovišča.

Od zveri je v lovišču najbolj pogosta lisica, izredno se je povečalo število kun belic, kuna zlatica pa je bolj prisotna v višjih predelih lovišča. Stalni prebivalci naših polj in gozdov so tudi še jazbec, siva vrana, šoja, sraka, krokar, sove, ujede....

Po vseh zapletih za pridobitev lovišča so v letu 1938 takratni griški lovci na Festungi, to je na severovzhodnem pobočju Gozdnika, zgradili skromno lovsko kočo z enim samim prostorom. Leta 1951 pa so člani takratne LD Griže dobili majhno sobico v logarjevi hiši na Gozdniku (sedanja Kotnikova domačija).Med člani je vse bolj dozorevala misel na lasten lovski dom. Še istega leta je ta misel dozorela in pričeli so graditi lovski dom na ruševinah nekdanjega Rakuschevega lovskega dvorca pod Gozdnikom. Minila so štiri leta odrekanj in trdega prostovoljnega dela. Ves trud in vsi napori so bili poplačani 5. junija 1955, ko so svečano predali namenu lovski dom.

V letu 2010 pa smo v skladu z veljavnimi veterinarskimi predpisi o zbiranju mesa divjačine zgradili lastno zbiralnico mesa divjačine, ki v popolnosti ustreza vsem predpisom.

.