Naslov: Na Tičnico 17 3230 Šentjur
Starešina: Podgoršek Brane, tel. 041 838 785
Tajnik: Križnik Peter, tel. 031 250 105
Gospodar: Fendre Srečko, tel. 031 756 674
Lovstvo ima v teh krajih že dolgo tradicijo. Pri tem pa ima neko posebnost. Prvi viri navajajo ime, ki ni pomembno samo za Šentjur, temveč za ves slovenski kulturni in narodni prostor. Nedvomno gre v tem primeru za Ipavce, konkretno za dr. Gustava Ipavca, kateremu je bilo takratno lovišče dano v »hasnovanje«, saj so takratno obliko zakupa, ki je bila drugod v navadi, zamenjali s tem, da so lovišča odstopali zaslužnim občanom, med katerimi so Ipavci prav gotovi bili. Po njegovi smrti leta 1908 so lovišče dali v zakup in je leta 1924 prešlo v roke celjski lovski družbi, ki je z njim upravljala vse do začetka druge svetovne vojne. Po vojni je se je na tem območju leta 1946 ustanovila lovska družina najprej z imenom Lovska zadruga Sv. Jurij pri Celju, ki se je leta 1952 preimenovala v lovsko družino Šentjur pri Celju. Leta 1961 je z razpustitvijo sosednje lovske družine Kalobje pridobila še del njihovega lovišča in s tem zaokrožila svoje lovišče v velikosti in prostoru kot ga ima še danes. Lovska družina Šentjur danes upravlja z loviščem velikosti 4.920 ha od katerega je 4.314 ha lovne površine. Lovišče spada med nižinska lovišča z najvišjo točko na vrhu Resevne, ki meri 641 m NMV.
Tudi pri njih so se v začetku kazale posledice vojne, saj je bilo lovišče upostošeno. Zato je bila prva skrb takratnih lovcev povečanje števila divjadi. Tako so že leta 1956 začeli z obsežno akcijo vlaganja fazanov. V to so vložili izredno veliko truda, saj so postavili več voljer pri kmetijski šoli in pri posameznih lovcih. Trud se je jim je izplačal, saj se je številčnost divjadi, predvsem male divjadi kmalu povečalo. Tako so v letu 1968 odstrelili 283 fazanov in 250 zajcev. Vendar je intenzivno kmetijstvo, ki se je pričelo takrat razvijati počasi začelo terjati svoj davek. Če je na eni strani začela številčnost srnjadi naraščati, se je število male divjadi začelo drastično zmanjševati, predvsem pri fazanu, ki ga danes v lovišču praktično ni več. Tako je sedaj od lovne divjadi prisotna največ srnjad, v zadnjem času pa so se začeli pojavljati tudi divji prašiči.
Leta 1975 je lovska družina zgradila lovski dom na lepi lokaciji nad Šentjurjem, ki služi lovcem za opravljanje njihove dejavnosti. Leta 2006 pa so v sklopu lovskega doma zgradili še zbiralnico divjačine.
