Naslov: Taborje 11 3270 Laško

Starešina: Horjak Gregor tel. 051 460 434

Tajnik: MGolob Rok tel. 041 657 610

Gospodar: Gašperšič Jože tel. 041 704 142

Lovska družina, ki je bila v Rečici pri Laškem ustanovljena leta 1946 je pričela s svojim delom na območju lovišča, ki je bilo v predvojnem času v dobrih rokah. Zakupnik, ki je imel lovišče v zakupu je namreč za lovišče vzorno skrbel. O njegovi skrbi priča podatek, da je že leta 1934 skrbel za vlaganje fazanov, kar mu je v celoti uspelo. Leto kasneje se je lotil še osvežitve krvi zajcev, ki jih je v ta namen pripeljal iz Bosne. Lov je v tistem času v glavnem potekal v pogonih, le malo je bilo lova na čakanje ali klic. Prav tako je takrat veljalo pravilo, da sme v odstrel, predvsem visoke divjadi posegati le izkušen lovec.

O načrtnosti dela priča tudi to, da so že pred vojno pod Gozdnikom tik nad Rakuževo logarnico zgradilo lovsko kočo, v kateri se je zbirala slovenska lovska družba. Vse do druge svetovne vojne je bilo lovišče v skrbnih rokah, saj je imel takratni zakupnik tudi svojega poklicnega lovskega čuvaja.

Vojna tudi njihovemu lovišču ni prizanesla, in člani lovske družine, ki so ga po vojni prevzeli v svoje roke so se znašli pred težkimi nalogami, saj je bilo le-to dobesedno prazno. V tistem času so prevladovale predvsem roparice. Prav tako je bilo tudi veliko potepuških psov in divjih mačk. Gojitvena dela je v celoti prevzelo članstvo, saj so pričeli graditi lovske steze, visoke preže, solnice in krmišča. Ponovno so naselili fazana in poskrbeli za osvežitev krvi poljskega zajca.

Razvoj gospodarstva, ki se je začel v Laškem je pripomogel, da so kmetje v višjih predelih, predvsem na Šmohorju začeli opuščati svoje kmetije in se selili v dolino. Člani lovske družine so spoznali pomen, ki ga lahko imajo zapuščene kmetije za nadaljnji razvoj lovstva. Zato so jih začeli načrtno odkupovati, saj so odkupili 5 manjših opuščenih kmetij. Tako danes družina na Šmohorju razpolaga s 45 ha pasišč za divjad. Okoliškim kmetom pa odstopa na svojih površinah še košnjo. Na kmetiji Trebežnik, katero so odkupili je lovska družina uredila lovski dom, Prav tako je obnovila še pripadajoče objekte (kozolec, kaščo), ki tako zaokrožujejo lepoto nekdanje kmetije, ki nudi enkraten razgled na Celjsko kotlino in Savinjsko dolino.

Poleg lovskega doma na Šmohorju ima družina še lovsko kočo v Govcah. To je nekdanja vas, ki se je zaradi kopanja premoga skupaj z vaško cerkvijo pogreznila v zemljo. O nekdanjem življenju na tem kraju priča le še nekdanji rudniški stolp, ki je omogočal rudarjem vstop v rudnik.

Velika delovna vnema, ki je bila v družini vseskozi prisotna je kmalu pokazala prve rezultate. Divjad v lovišču je postajala vse številčnejša. Predvsem pa se je povečalo število divjih prašičev, ki danes delajo občutno škodo na kmetijskih površinah.

Na pobudo gojitvene komisije pri takratni Lovski zvezi Celje je bila leta 1965 na območju Šmohorja naseljena kolonija muflonov, ki je bila takrat uspešna. Vendar pa se je njena številčnost skozi čas začela manjšati, saj po njeni naselitvi ni bilo nobene osvežitve krvi in lahko se zgodi, da bo muflon čez čas na tem področju izginil.

Od divjadi, s katero upravlja danes lovska družina je najbolj številčna srnjad. Prav tako ni zanemarljiva številčnost divjega prašiča, katera pa je glede na naravne razmere in ponudbe hrane različna od leta do leta.

Od male divjadi je najbolj prisotna lisica. Številčnost poljskega zajca je mala, dočim fazana zaradi intenzivnega kmetijstva in sprememb v naravnem okolju skoraj ni več.

Danes lovska družina upravlja z loviščem površine 4237 ha od katerega je 3985 lovnih površin.