Naslov: Podsreda 6, 3257 Podsreda
Starešina: Šmajdek Karl, tel.: 041638886
Tajnik: Kovačič Lidija, tel.: 041677736
Gospodar: Zorko Martin, tel.: 041651942
Začetek lovstva v Podsredi sega v čas graščakov. Lastniki podsredške graščine so bili grofi Wineschgretzi. Prirejali so pogone, predvsem na zajce in srnjad. Gonjačev je bilo vedno dovolj, ker so jih dobro plačali. Tako je pričel kot gonjač tudi Martin Motoh, ki je bil član lovske družine takoj po osvoboditvi.
Ko se je začela 1. svetovna vojna, se je lov skoraj končal. Po končani vojni je nastala Kraljevina Jugoslavija in takrat se je tudi v Podsredi začelo zanimanje za lov. Premožnejši lovci so si pridobili lovišče v zakup. Lovci in zakupniki so delno že upoštevali lovopust, logarji in poklicni lovci v grajskih loviščih so skrbeli za krmljenje divjadi.
Med 2. svetovno vojno so morali vsi lovci oddati orožje. Z osvoboditvijo leta 1945 so za lovce in lov nastale nove razmere. Leta 1946 so ustanovili novo lovsko organizacijo, lovsko družino, katere ustanovitelji so bili: Franc Dobravc, Jože Kunej, Miha Zorenč. Ustanovitev lovske družine je bila v okraju Krško, pozneje pa je prišla v Celjski okraj.
Podobno kot drugod so bili tudi v Podsredi začetki vezani na številne težave. Divjadi je bilo v lovišču zelo malo. Precej razširjen je bil divji lov in prenekateri srnjak je zapustil lovišče, ne da bi družina imela od tega kakršnokoli korist. Kljub slabim pogojim dela, so se lovci lotili urejanja in obnavljanja razpadajoče stražarnice pri gradu, jo preuredili v lovsko kočo in jo leta1959 tudi uradno odprli. Za tisto obdobje je stara koča služila svojemu namenu, vse večje potrebe pa so nas privedle do odločitve, da zgradimo novo lovsko kočo. Ob podpori številnih družbenih dejavnikov smo svojo odločitev kmalu kronali z uspehom. 13. septembra 1970 smo svečano izročili novo lovsko kočo svojemu namenu.
Iz bogate društvene kronike velja omeniti še dva datuma, od katerih vsak zase kaže pomemben mejnik v razvoju tega kolektiva. Že leta 1960 so člani lovske družine Podsreda kar najbolj svečano razvili svoj društveni prapor. Bil je to prvi prapor na tem območju, pa tudi sicer redkost med lovskimi družinami takratnega časa. Prvi praporščak je bil Ivan Pregrad. Organizatorji pa so bili: Miha Orehini, Ernest Sukič, Ivan Jagrič in Alojz Božičnik. Upravičeno so bili člani lovske družine ponosni na ta svoj dosežek. Drugi datum je iz kasnejšega obdobja, saj sega v leto 1976, ko smo člani lovske družine izročili svojemu namenu novo strelišče na glinaste golobe, kajti staro je dotrajalo in ni bilo več uporabno. Nakupili smo potrebno opremo in s prostovoljnim delom prišli do objekta, ki je zadovoljeval organizaciji tekmovanj, ki jih je prirejala lovska družina. Za to strelišče smo imeli tudi uporabno dovoljenje od občine Šmarje pri Jelšah. Ven
dar so nam ga delavci, takratnega Spominskega parka Trebče, v začetku devetdesetih let porušili, ko so obnavljali grajsko obzidje. Od takrat dalje nimamo svojega strelišča, ker nismo našli primerne nadomestne lokacije. Mnogo več energije, kot za novo strelišče, smo vložili v obnovo lovske koče. V letih 1993 do 1996 smo lovsko kočo dozidali in preuredili v stanje kakršno je sedaj. Z ogromno prostovoljnega dela in sponzorskim prispevkom nam je projekt uspel in že petnajst let se družimo v novih društvenih prostorih, del prostorov pa ima v najemu Kozjanski park. Ob priliki otvoritve obnovljenega lovskega doma, smo tudi razvili nov društveni prapor, ker je prejšnji bil že precej dotrajan.
Lovišče LD Podsreda zajema 3659 ha površine od tega je 3531 ha lovne površine. Celotno lovišče je razdeljeno na šest revirjev (Zaravno, Veternik, Mlačne, Križe, Preska in Drenovec). Lovišče se nahaja v celoti na Kozjanskem, kjer pa prevladuje gričevnat svet vse od 240 m do 710 m nadmorske višine. V lovišču imamo naslednje vrste divjadi: srnjad, gams, divji prašič, lisica, jazbec, kuna belica, poljski zajec, fazan, raca mlakarica, šoja, sraka in siva vrana.